Omemba: Marija Švajncer

»Takrat ga v želodcu nekaj zbode, v misli mu trešči predstava, ki si jo je zadnjič ogledal, Gaza in enormno trpljenje, ki se tam dogaja, medtem ko se ukvarjamo z našimi prozaičnimi ali manj prozaičnimi zadevami.«

»Saj ve, da je vse že napisano, vse že povedano, ve pa tudi, da obstajajo novi prijemi, novi načini, kako predstaviti kaj novega, če ne novega, pa vsaj rahlo nepričakovanega.«

»Besedilo je napisano v zajetnih proznih blokih in v očitni fascinaciji nad jezikom in pripovednim potencialom, ki ga jezik omogoča.«

»S svojim vizionarskim delom, občutkom za skupnost in neomajno zavezanostjo vrhunski literarni umetnosti Tanja Petrič v polnosti uresničuje vrednote nagrade mira – osebno pokončnost, odgovornost in ustvarjalno odprtost.«

»Nagrada mira ima na slovenskem literarnem obzorju svojo specifiko, vsebino in velik pomen, da odkriva tiste plasti slovenske ustvarjalnosti, ki jih ostale nagrade ne.«

»Ženski odbor Slovenskega centra Pen nagrado mira podeljuje ne le za literarno ustvarjanje, ampak tudi za prisotnost v družbi, za odtis, ki ga ustvarjalke pustijo v družbi.«

»Žirija je izbirala med 16 predlaganimi kandidatkami, kar je največ doslej od leta 2013.«

»Nor sem! Vse se mi dozdeva. Življenje je privid, beseda privid življenja. Nisi mi dal svoje besede, oče, a slišim jo, kako odmeva po teh ulicah in po tem mestu, kjer tvojo besedo potiskajo v temen kot, pa je ne morejo utišati.«

»Vse bo dobro, ljubezen moja, vse bo dobro. Jaz sem ob tebi in v tebi.«

»Tudi iskanje nevidnega in nedosegljivega je čas, ki ga velja živeti.«

»Škoda, da polagamo čas v varstvo zrahljanim živcem, hudobiji, egoizmu, diktatorjem. Ko bi razmišljal o svoji minljivosti, bi bil človek le dobro bitje brez hudičeve zlobe.«

»Zlo mu ne pride do živega, toda vse to je za današnji čas, je pripomnil avtor, že kar problematično.«

»Nor sem! Vse se mi dozdeva. Življenje je privid, beseda privid življenja. Nisi mi dal svoje besede, oče, a slišim jo, kako odmeva po teh ulicah in po tem mestu, kjer tvojo besedo potiskajo v temen kot, pa je ne morejo utišati.«

»Vse bo dobro, ljubezen moja, vse bo dobro. Jaz sem ob tebi in v tebi.«

»Tudi iskanje nevidnega in nedosegljivega je čas, ki ga velja živeti.«

»Škoda, da polagamo čas v varstvo zrahljanim živcem, hudobiji, egoizmu, diktatorjem. Ko bi razmišljal o svoji minljivosti, bi bil človek le dobro bitje brez hudičeve zlobe.«

»Zlo mu ne pride do živega, toda vse to je za današnji čas, je pripomnil avtor, že kar problematično.«

»Nikoli nisem mislila, da se bo vse skupaj spremenilo in se obrnilo v nekaj čisto drugačnega.«

»Moškega, ki je v prepad pahnil znanega dirigenta, so v zaporu ubili. Preiskovalci še raziskujejo, kaj se je sploh zgodilo.«

»Ne poznamo se, / toda vemo, / da smo bili skupaj, / združeni z glasbo / in odmaknjeni od vsakršnega zla.«

»Ostre zareze niso nikdar olepšane, občutje slabosti in premislek o samosti in osamljenosti se prepletata brez pomilovanja.«

»Brez tebe bo molk še bolj boleč, / sovraštvo zadušljivo in grozeče. / Daj, ostani in se zvedavo ozri na praznine v duši, / zapolni jih in stori, / da nam bo lepo. / Nasmehni se, / kot si se tisti zadnji dopoldan.«

»plus I mislim da gre za izhod da je tema globoko topla globoko svetla da greš v svetlobo postaneš svetloba si svetloba da se lahko začne ponavljanje da smo nadaljevanje«

»čeprav je monika rekla če si predstavljam da bom samozavesten jež nekaj drugega samo ne človek ker človek pozablja ker človek onesnažuje ker človek ne spoštuje ker človek ljubi čeprav ne zares ne dovolj ker človek I uh«

»vem, da me folk ne mara preveč«

»ker vsako drevo / tega ne morem zanikat / je vračanje / v pesem«

»plus I mislim da gre za izhod da je tema globoko topla globoko svetla da greš v svetlobo postaneš svetloba si svetloba da se lahko začne ponavljanje da smo nadaljevanje«

»čeprav je monika rekla če si predstavljam da bom samozavesten jež nekaj drugega samo ne človek ker človek pozablja ker človek onesnažuje ker človek ne spoštuje ker človek ljubi čeprav ne zares ne dovolj ker človek I uh«

»vem, da me folk ne mara preveč«

»ker vsako drevo / tega ne morem zanikat / je vračanje / v pesem«